Car/Data Journalism

RAČUNALNIŠKO PODPRTO POROČANJE IN PODATKOVNO NOVINARSTVO (COMPUTER ASSISTED REPORTING IN DATA JOURNALISM)

Včasih je za dobrega novinarja veljal tisti, ki se ga je znal napiti s pravimi ljudmi. To je bil najboljši način za pridobivanje ekskluzivnih zgodb, saj je o ključnih političnih, gospodarskih in javnih zadevah odločalo razmeroma malo vplivnih pomembnežev. Danes so se merila spremenila, saj se je odločanje razpršilo, zato je veliko težje najti prave ljudi, s katerimi se je treba napiti. Spremenila se je tudi narava novinarskih zgodb, saj ekskluzivna informacija ni več dovolj. Treba je oceniti tudi njeno verodostojnost, jo razumeti in osmisliti, je prepričan Nicholas White, soustanovitelj in predsednik uprave novomedijskega podjetja The Daily Dot. (Lenart J. Kučić, Informacijsko novinarstvo, Delo, 2. julij 2011)

Bliskoviti razvoj tehnologije in informacijska revolucija, ki smo ji priča po uvedbi računalnikov, zlasti pa medmrežja, so zelo spremenili svet. Brez uporabe novih tehnologij si je danes nemogoče zamisliti sodobne medije in novinarstvo. Toda preiskovalnemu novinarstvu omogočajo še veliko več. Oblikovanje podatkovnih baz in računalniška analiza namreč pomagajo novinarjem izluščiti pomembne informacije iz velike količine raznovrstnih podatkov.

Računalniško podprto poročanje (CAR) so že pred desetletji prvi začeli uporabljati v ZDA. Zanj niso nujno potrebni zahtevnejši računalniški programi, temveč je dovolj že uporaba preprostih preglednic. Seveda je treba pri tem ves čas slediti predmetu in cilju novinarske preiskave, da uporaba računalniških metod ne postane namen sama sebi.

Preiskovalni novinar mora namreč tudi pri analizi velikih količin informacij v podatkovnih bazah sledi osnovnemu cilju – iskanju odgovorov na ključna vprašanja o zadevah, ki jih elite želijo prikriti. Računalnik in programska oprema sta samo pomembno in učinkovito orodje. Uspeh novinarske preiskave pa še naprej ostaja odvisen zlasti od metode, izkušenj in vztrajnega dela. Stroji sami ne bodo opravili novinarskega dela.

Tudi pri preiskovanju trgovine z orožjem za knjižno trilogijo V imenu države sta avtorja Matej Šurc in Blaž Zgaga uporabila računalniške programe, s katerimi sta analizirala in preučila več kot 6.000 različnih dokumentov. Brez tega orodja bi bila analiza dokumentov veliko bolj zahtevna, če ne nemogoča.

Z nadaljnjim razvojem tehnologije in vse večjemu dostopu do podatkovnih zbirk na medmrežju se je vse bolj razširilo tudi podatkovno novinarstvo (data journalism). Je bolj napredno od CAR in uporablja podatkovno rudarjenje (data-mining) in druge učinkovite metode za avtomatsko analizo velikih količin podatkov in informacij.

V Sloveniji se podatkovno novinarstvo pogosto zamenjuje z vizualnimi predstavitvami podatkov, ki bralcu ali gledalcu omogočajo, da sami iz interaktivnih predstavitev podatkov izberejo zanimive informacije o določeni temi. Vizualna predstavitev podatkov je sicer nov in pomemben korak pri novinarskem sporočanju, toda za preiskovalno novinarstvo je računalniško podprto poročanje in podatkovno novinarstvo še vedno zgolj – orodje. Vizualna predstavitev je lahko zgolj eden od načinov podajanja zgodbe .

Pravo novinarsko preiskovalno zgodbo namreč še vedno preiščejo in napišejo le novinarji.

V zadnjem obdobju je bilo napisanih več različnih priročnikov, navodil in zbirk podatkov , ki so lahko v pomoč tako novinarjem kot bralcem. Tu je skromen izbor nekaterih:

Želite vedeti, kaj vse se skriva v depešah, ki jih je razkril Wikileaks?

http://cablegatesearch.wikileaks.org/

Priročnika o podatkovnem novinarstvu:

http://datajournalismhandbook.org/1.0/en/

http://www.guardian.co.uk/news/datablog/2012/may/11/data-journalism-book

Nekaj strani za iskanje podjetij v različnih državah:

http://opencorporates.com/

http://www.investigativedashboard.org/

https://www.duedil.com/ (Velika Britanija)

http://www.jerseyfsc.org/registry/ (Jersey)

http://ohuiginn.net/panama/ (Panama)

http://ajpes.si/ (Slovenija)