Milan Kučan in Slobodan Milošević na predzadnjem srečanju predsednikov republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, Brdo pri Kranju, maj 1991. Foto: Srdjan Živulović/BOBO
Tisti dan bomo rekli peklu: »Si se napolnil?«
In pekel bo odgovoril: »Jih je še kaj?«
Meša Selimović, Derviš in smrt.
(prevod Janko Moder)
Več kot 130.000 mrtvih, nekajkrat toliko ranjenih, preko milijon razseljenih, pregnanih in izgnanih. Uničena življenja, družine in prihodnost. Dvajset let nebrzdanega in brezobzirnega plenjenja in trganja družbenih vezi. Razkroj. Tako bi lahko leta 2014 opisali območje nekdanje Jugoslavije, triindvajset let po začetku krvavih vojn, ki so začrtale usodo prebivalcev nekdaj najbolj razvite in premožne države drugega, socialističnega bloka.
Svetovna in domača javnost največjo odgovornost za krvavi razpad federacije pripisuje srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je z nasilnim uresničevanjem projekta Velike Srbije ob pomoči Jugoslovanske ljudske armade (JLA) sejal smrt in trpljenje skoraj povsod po nekdanji Jugoslaviji.
Slovenija je njen razpad prestala najbolje. S peščico padlih v lastnih vrstah in nekaj deset mrtvimi golobradimi naborniki JLA. Toda pozneje je vojne v soseščini z obsežno prodajo orožja izkoristila v svojo korist in izdatno zaslužila. Pri tem ni šlo zgolj za samovoljno in nezakonito prodajo posameznih državljanov, uradnikov ali ministrov, temveč za premišljene odločitve državnega vrha, ki so iz nove, samostojne države naredili vojno dobičkarico. Državni vrh Republike Slovenije je bil tudi tisti, ki je sprejemal odločitve, ki so usodno prispevale k nasilnemu razpletu jugoslovanske krize ali ga celo pospešile.
Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in ostali je po dolgih letih dokončno razgalila kršitve človekovih pravic tujih varčevalcev s strani Republike Slovenije, zlasti njenih bančnikov, povezanih z visoko politiko. Mnogi, ki so takrat sprejemali sporne odločitve in jih zagovarjajo še danes, z najnovejšimi zapisi v časniku Delo poskušajo upravičiti odločitev o neizplačilu neprenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke z izgovarjanjem na takratno finančno okolje, razpad jugoslovanske federacije z vsemi nejasnostmi, ki jih le-ta prinesla, in drugimi tezami, s katerimi očitno skušajo preusmeriti pozornost. Le nekdanji rektor Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger je postregel s svojim 18 let starim člankom, v katerem je javnosti vnovič pokazal, da je šlo za nemoralno, pravno napačno in gospodarsko škodljivo odločitev. Evropsko sodišče mu je pritrdilo.
Po besedah nekdanjega veleposlanika Slovenije v Avstraliji dr. Milana Balažica je bila premierka v odstopu Alenka Bratušek preko svojega svetovalca za zunanjo politiko Petra Grka in ob pomoči takratnega predsednika Socialnih demokratov Igorja Lukšiča seznanjena z nenavadno ponudbo trgovca z orožjem Nikolaja Omana in pri pogovorih z njim preko svetovalca Grka celo dajala navodila. Sloveniji naj bi Oman ponudil »darilo« v obliki hipoteke nad zemljiščem, na katerem stoji rafinerija v Bosanskem Brodu.
Zapisi o pogovorih med kabinetom predsednice vlade in drugimi akterji iz dokumentacije Milana Balažica, ki jo je izročil medijem, se sicer ne razlikujejo veliko od korespondence med finskimi, avstrijskimi in slovenskimi akterji afere Patria, v kateri je bil nekdanji premier Janez Janša obsojen na dve leti zapora (glej dokument 1 in dokument 2.). Toda neobičajno »darilo«, ki naj bi ga Sloveniji ponudil Nikolaj Oman je brez dvoma povezano s trgovino z orožjem.
Makedonski neodvisni spletni portal Inbox7 Online magazin je danes objavil makedonski prevod članka o slovensko-srbskem dogovoru proti Jugoslaviji in o trgovini z orožjem.
S tem so članek o vlogi Slovenije pri razpadu Jugoslavije, ki je vzbudil večje polemike, objavili mediji v vseh državah, ki so nastale na območju nekdanje federacije. Poleg ljubljanskega Dnevnika in CPNS.si so članek objavili še zagrebški portal Index.hr, sarajevski portal Radiosarajevo.ba in bošnjaški tednik Slobodna Bosna, beograjski dnevnik Danas, podgoriški dnevnik Vijesti in prištinski dnevnik Koha Ditore.
V sredo, 4. junija 2014 ob 17. uri, bo v prostorih hrvaške Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu okrogla miza in uradna predstavitev hrvaškega prevoda tretje knjige trilogije V imenu države z naslovom Prikrivanje. Prevod trilogije o nezakoniti trgovini z orožjem, avtorjev Mateja Šurca in Blaža Zgage, je izšel pri zagrebški založbi Jesenski i Turk.
Razprava z naslovom »Trgovina z orožjem 1990 – 1995. Slovenija, Hrvaška in Bosna in Hercegovina« bo potekala v okviru Festivala zgodovine Kliofest 2014, ki ga organizira Hrvaški nacionalni odbor za zgodovinske znanosti, soorganizatorji pa so še Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu, Zadruga za pravice založnikov Zana, Skupnost založnikov in knjigarnarjev in Društvo za hrvaško zgodovino. Pogovora se bodo poleg avtorjev in sodelavcev, ki so preiskovali nezakonito trgovino z orožjem v času embarga OZN, udeležili tudi zgodovinarji, strokovnjaki in akterji takratnih dogodkov iz več držav, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije.
V tretji knjigi je največja pozornost namenjena zlorabam pravosodja, katerih so se posluževali najvišji slovenski uradniki in državni funkcionarji, da so lahko uspešno prikrili vojno dobičkarstvo, ki so ga izvajali v imenu države Slovenije.
Na tisoče ton orožja so namreč prodali na jugoslovanska bojišča za desetine milijonov dolarjev v gotovini. Od več kot 21 oseb, ki so bile ovadene s strani slovenske policije, ni bil obtožen ali obsojen nihče, pregon zaradi storitve teh kaznivih dejanj pa je danes že zastaral.
Leta 1995 sta bila zaradi preprodaje orožja ovadena takratna ministra za obrambo in za notranje zadeve Janez Janša in Igor Bavčar, toda postopek zoper njiju in sodelavce je ustavilo tožilstvo, kjer je pomembno vlogo imela Barbara Brezigar. Skupaj z ministroma so bili zaradi preprodaje več kot 400 ton orožja in streliva ovadeni še njuna svetovalca Ludvik Zvonar in Franc Kosi, razvpiti avstralsko-slovenski posrednik Nikolaj Oman in mednarodni trgovec z orožjem Konstantin Dafermos. V kolikor bi takrat prišlo do obtožbe in bi sodišče lahko odločalo o domnevni storitvi kaznivega dejanja, bi se novejša zgodovina Slovenije verjetno zasukala drugače.
V zadnje poglavju Afera Patria: obljubljene podkupnine za »šefa« in SDS je podrobno predstavljeno podkupovanje v aferi Patria, v kateri je bil junija 2013 takratni predsednik vlade Janez Janša obsojen na dve leti zapora. Aprila 2014 pa je njegovo krivdo potrdilo tudi Višje sodišče.
V 3. knjigi trilogije so bile tudi prvič javno razkrite podrobnosti, da sta bila preko kanadsko-slovenskega poslovneža Walterja Wolfa s finskim podjetjem Patria v stiku tudi takratni predsednik Hrvaške Stipe Mesić in nekdanji hrvaški premier Franjo Gregurić. Finsko tožilstvo je pred dvema tednoma izjavilo, da sumijo, da naj bi oba prejela podkupnino v višini enega odstotka od vrednosti posla Patrie s Hrvaško.
V četrtek, 5. junija 2014, bo predstavitev tretje knjige trilogije V imenu države potekala tudi v knjigarni Ribook na Reki. Tudi ta dogodek se bo odvil v okviru Festivala Kliofest 2014.
Povezave:
http://www.kliofest.org/
http://www.kliofest.org/?page_id=2
http://www.index.hr/vijesti/clanak/finski-tuzitelj-mesic-i-greguric-primili-po-jedan-posto-mita-od-patrie/748460.aspx
http://www.vimenudrzave.si/
http://www.uimedrzave.com/