Resnica o slovensko-srbskem paktu proti Jugoslaviji in o trgovini z orožjem
Kdo je pomagal odpreti vrata pekla in pri tem še zaslužil?
Blaž Zgaga
22. februar 2014
Milan Kučan in Slobodan Milošević na predzadnjem srečanju predsednikov republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, Brdo pri Kranju, maj 1991. Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Milan Kučan in Slobodan Milošević na predzadnjem srečanju predsednikov republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, Brdo pri Kranju, maj 1991. Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Tisti dan bomo rekli peklu: »Si se napolnil?«
In pekel bo odgovoril: »Jih je še kaj?«
Meša Selimović, Derviš in smrt.
(prevod Janko Moder)

Več kot 130.000 mrtvih, nekajkrat toliko ranjenih, preko milijon razseljenih, pregnanih in izgnanih. Uničena življenja, družine in prihodnost. Dvajset let nebrzdanega in brezobzirnega plenjenja in trganja družbenih vezi. Razkroj. Tako bi lahko leta 2014 opisali območje nekdanje Jugoslavije, triindvajset let po začetku krvavih vojn, ki so začrtale usodo prebivalcev nekdaj najbolj razvite in premožne države drugega, socialističnega bloka.

Svetovna in domača javnost največjo odgovornost za krvavi razpad federacije pripisuje srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je z nasilnim uresničevanjem projekta Velike Srbije ob pomoči Jugoslovanske ljudske armade (JLA) sejal smrt in trpljenje skoraj povsod po nekdanji Jugoslaviji.

Slovenija je njen razpad prestala najbolje. S peščico padlih v lastnih vrstah in nekaj deset mrtvimi golobradimi naborniki JLA. Toda pozneje je vojne v soseščini z obsežno prodajo orožja izkoristila v svojo korist in izdatno zaslužila. Pri tem ni šlo zgolj za samovoljno in nezakonito prodajo posameznih državljanov, uradnikov ali ministrov, temveč za premišljene odločitve državnega vrha, ki so iz nove, samostojne države naredili vojno dobičkarico. Državni vrh Republike Slovenije je bil tudi tisti, ki je sprejemal odločitve, ki so usodno prispevale k nasilnemu razpletu jugoslovanske krize ali ga celo pospešile.

(več …)

20. marec 2014

V skladu z določbami zakona o medijih objavljamo odgovor šestih avtorjev na članek Kdo je pomagal odpreti vrata pekla in pri tem še zaslužil?

Odgovor je dostopen na spodnji povezavi:

Odgovor šestih avtorjev

14. marec 2014

V skladu z določbami zakona o medijih objavljamo odgovor Spomenke Hribar na članek Kdo je pomagal odpreti vrata pekla in pri tem še zaslužil?

Odgovor je dostopen na spodnji povezavi:

Odgovor Spomenke Hribar

19. marec 2014

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je včeraj prejel nagrado Scripps Howard 2013 za poročanje o gospodarstvu  in poslovnem svetu. Žirijo je združenje preiskovalnih novinarjev s sedežem v Washingtonu D. C. prepričalo z dolgotrajno preiskavo davčnih oaz s skupnim imenom Offshore Leaks, v kateri je sodelovalo preko 100 novinarjev iz več kot 40 držav.

Nagrade za najboljša novinarska dela različnih zvrsti in izdelke medijske industrije podeljuje fondacija Howard Scripps iz ameriške zvezne države Ohio, ki je za nagradni sklad namenila 180.000 dolarjev. ICIJ je prejel nagrado William Brewster Styles in 10.000 dolarjev.

http://www.shawards.org/PDF/Foundation-Release-3-14-14.pdf

V ekipi novinarjev ICIJ, ki je prejela nagrado Scripps-Howard 2013 je tudi član ICIJ iz Slovenije Blaž Zgaga. Sodeloval je namreč pri nastajanju enega od petih člankov, ki jih je žiriji prijavil ICIJ. V njem so preiskovali nepravilnosti pri privatizaciji v Srbiji, v katere je bil vpleten nekdanji makedonski gospodarski minister Žanko Čado, ki živi in posluje v Ljubljani.

http://www.icij.org/offshore/offshore-firms-funneled-away-millions-serbian-companies-shed-workers-and-lurched-toward

ICIJ je v letu 2013 za preiskave davčnih oaz prejel tudi prestižni častni doktorat Univerze v Liegu. Ena najstarejših belgijskih univerz je doslej častne doktorate podelila uglednim posameznikom in organizacijam kot so Nelson Mandela, Vaclav Havel, Salman Rushdie, Amnesty International, Zdravniki brez meja in drugim.

»Skupno delovanje Srbije in Slovenije proti Jugoslaviji je bil glavni razlog njenega propada in vseh negativnih posledic, ki so sledile. Skupno delovanje Srbije in Slovenije za dokončno in nepovratno odstranitev Jugoslavije kot državne skupnosti je bilo načrtovano, koordinirano in energično do te mere, da se lahko govori o zaroti Srbije in Slovenije za rušenje Jugoslavije.«

To je glavna teza analitičnega članka uglednega beograjskega pravnika dr. Aleksandra Sekulovića, člana vodstva Zveze antifašistov Srbije.

V njem podrobno analizira ravnanje srbskih in slovenskih elit vse od nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, prek Kraljevine Jugoslavije in do odnosov med jugoslovanskimi narodi po drugi svetovni vojni. Pri tem veliko pozornost nameni srbskemu fašizmu, ki si je vztrajno prizadeval za vzpostavitev Velike Srbije. Partnerje za izvedbo svojega peklenskega načrta so srbski fašisti našli v slovenskih elitah, katere interesi po lastni državi so bili skladni s srbskimi.

»Potem, ko so bile v Sloveniji in Srbiji izvedeni vsi potrebni ukrepi in priprave za sporazumno rušenje Jugoslavije, je bilo odločeno, da se ta sporazum končno obelodani, in da se vsi akterji krize, domači in tuji, postavijo pred izvršeno dejstvo. To je bilo opravljeno na sestanku predsednika Slovenije in Srbije Milana Kučana in Slobodana Miloševića 24. januarja 1991 v Beogradu. Strinjala sta se – v resnici pa le uradno obelodanila tisto, kar je bilo dogovorjeno že pred nekaj leti – da Srbija prizna Sloveniji pravico do odcepitve, Slovenija pa v zameno prizna Srbiji pravico do oblikovanja Velike Srbije pod ezopovsko formulo o pravici srbskega naroda ‘da živi v eni državi’,« je med drugim zapisal Sekulović.

Članek je bil objavljen v knjigi »Istina o razbijanju Jugoslavije u ratovima devedesetih – zbornik radova,« ki jo je marca 2013 izdalo Društvo za resnico o Narodnoosvobodilnem boju in Jugoslaviji iz Beograda. (strani 89 – 102).

Prvič pa je bil članek javno predstavljen na okrogli mizi z naslovom »Istina o razbijanju Jugoslavije u ratovima devedesetih«, ki je potekala med 7. in 9. junijem 2011 v Beogradu.

Celoten članek v srbskem jeziku in latinici je z dovoljenjem avtorja članka in izdajatelja dostopen na spodnji povezavi:

Dr. Aleksandar Sekulović: Srbsko-slovenska zarota